Kulturna dejavnost na Kleku se je začela nekje v 30. letih prejšnjega stoletja. Prireditve so bile najprej pod Felicjanovim kozolcem. Gledališka skupina je odigrala nekaj iger. Namesto zavese so na vrv ali žico napeli rjuho, iz vasi prinesli nekaj stolov in to je bilo vse. Ko so kasneje pri Fakinu zgradili sušilnico za sadje in […]
Razgibano kulturno življenje v južnem delu Trbovelj se je začelo z ustanovitvijo DPD Svoboda Zasavje v leta 1952 zgrajenem domu pri Sušniku ob razcepu cest trboveljska železniška postaja – Zagorje. Pobudnik je zagotovo bil Vinko Miklavčič, direktor Cementarne, že pred vojno dejaven član gledališke skupine Trboveljske Svobode. V domu so bili prijetni prostori: večnamenska dvorana […]
Po drugi vojni je imela sindikalna podružnica rudniškega obrata Dobrna tudi igralsko skupino, ki so jo sestavljali večinoma mladinci. Občasno je prirejala mitinge, predvsem z zabavno vsebino. Prvi je bil 20. septembra 1945 v stari kantini. Po ustanovitvi DPD Svoboda Dobrna leta 1952, so njegovi člani s prostovoljnim delom leta 1954 poleg stare kantine dogradili […]
Junija 1952 so v zgornjem delu Trbovelj ustanovili DPD Svoboda. Vanj se je vključilo Gledališče mladih MKUD-a Prerod in v njegovem sestavu nadaljevalo delo. Poleg Božidarja Juršeta (leta 1955 je odšel v Zagorje) se je z režijo spoprijel Rado Češnovar. Leta 1954 je pripravil igro Teta Pehta in nato Kranjčevo Pot do zločina. 1955 so […]
Leta 1950 so v Trbovljah ustanovili Mladinsko kulturno umetniško društvo Prerod z namenom, da zbere mlade Ijudi, ki imajo veselje do kulturno umetniškega dela. Začetek je bil težak, saj so pri svojem delu naleteli na vrsto ovir in težav, tudi na nerazumevanje starejših kulturno-prosvetnih delavcev. Ustanovni občni zbor je bil prve dni meseca decembra leta […]
Družabno življenje skupine je krepilo njeno enotnost. Sodelujoči na vaji za novo igro so se skorajda po vsaki vaji “zatekli” v gostilno Svobode Center in v “lastni režiji” kaj malega popili ter poleg gledaliških premlevali tudi “negledališke” zadeve. Mnogokrat so se jim pridružili člani, ki niso bili v zasedbi. Gostilno je vodil Andrej Hauptman (gledališčniki […]
Tam okrog leta 1960, nisem še imel dvajset let, sem si začel zapisovati svoje kulturno delovanje: datum, prireditev, moja vloga, število ponovitev. Da bi, ko bi nekoč potegnil črto pod svoje delo, lahko rekel: izpolnil sem svojo domovinsko in partijsko dolžnost. In v nekaj letih se je kar nabiralo in nabralo podatkov. Pravzaprav je […]
Pri proslavah in podobnih prireditvah Od vsega začetka so dobršen del svoje dejavnosti kulturna društva in njihove sekcije (zlasti godbe na pihala, pevski zbori, gledališke skupine) namenjale proslavam in drugim podobnim prireditvam. Avtorji scenarija, režiserji in izvajalci govornega dela so bili praviloma gledališčniki. Podatkov o sodelovanju na proslavah je največ za GSC. Za druga trboveljska […]
Bertold Brecht: Gospodar Puntila in njegov hlapec Matti Gre za tri gledališke predstave, ki so bile ustvarjene zunaj kroga profesionalne gledališke kulture in umetnosti, ki pa jih kljub njihovemu “amaterskemu” izvoru moramo biti veseli. Namen teh stavkov je v poudarku kulturne vrednosti ljubezni do igranja in do gledališča, ki smo jo kot gledalci občutili na […]
Carlo Goldoni: Krčmarica Mirandolina Trboveljčani so navdušili s svojo Krčmarico Mirandolino. V ZRN se redko dogodi kakšni tuji gledališki skupini, da bi doživela aplavz pri odprti sceni, kar so doživeli naši amaterji. Še po končani igri se navdušenje ni poleglo. Bili so tudi edina gledališka skupina, ki so jo posneli za nemški televizijski program in […]
