Joža Zagorc v prispevku ocenjuje izvedbo štirih gledaliških predstav na 1. (in edinem, op. p.) dramskem festivalu trboveljskih gledaliških skupin. “V počastitev dneva republike leta 1955 je teden dni pred praznikom potekal I. dramski festival trboveljskih DPD Svobod. Na njem so sodelovale štiri gledališke skupine: Svobode Center, Svobode II, Svobode Zasavje in Svobode Dobrna. Vse […]
Za natančen popis uprizorjenih gledaliških del dramskega odseka kulturnega društva Svoboda od 1919 do 1941 smo dolžni zahvalo Tinetu Korimšku. Seznam po osvoboditvi uprizorjenih gledaliških besedil do praznovanja 55-letnice GSC leta 1976 je povzet iz brošure, izdane ob tej priliki, za uprizorjene do prenehanja delovanja pa s plakatov, gledaliških listov in osebnih evidenc, omenjenih v […]
Na trboveljski kulturni sceni se je kmalu po osvoboditvi pojavila, v tistih časih pri nas, nepoznana dejavnost – zabavno gledališče, verjetno edino v Sloveniji. Preberimo skrajšano in prirejeno vsebino zloženke Ada Naglava in Toneta Ličarja Trboveljski veseli teater v letih 1947 – 1957. “V zanosu svobode in obnove, v vojni opustošene domovine, je rasla kultura […]
Uprizarjanje spevoiger v izvedbi Mladinskega pevskega zbora Trbovlje smemo šteti kot pomembno obogatitev trboveljske gledališke dejavnosti, namenjene mladim izvajalcem in gledalcem oz. poslušalce. Zasluge za to novo zvrst gledališke dejavnosti moramo pripisati dolgoletni zborovodkinji MlapzT Idi Virt. Zbor je uprizoril: – leta 1980 spevoigro Jamski možički (besedilo, glasba, dirigent in klavirska spremljava J. Skrinar, zbor […]
Lutka [1] je palica, žica, blago, pena. Šele v rokah lutkarja zaživi. Zaživi v vsej svoji pristnosti in pristopnosti do otrokovega srca. Marsikomu je prvo srečanje z gledališčem, s kulturo nasploh ravno lutka. Je torej nadvse pomembna prvina otrokovega osebnostnega razvoja, saj ga nevsiljivo usposablja za celotno življenje, kot tudi za umetniško doživljanje in kasnejše kulturno […]
O gledaliških dogodkih, ki so zagotovo bili, ni podatkov. Predsednica društva in režiserka je bila dalj časa Milena Jamšek. Na Dobovcu so bili pogoji za kulturno prosvetno dejavnost še slabši kot v Čečah, saj se je vse dogajalo v majhnem prostoru gasilskega doma, namenjenem gasilskem avtomobilu, in pred njim. Med tiste, ki so gojili posebno […]
O dejavnosti tega društva ne vemo veliko, čeprav je bilo nekaj prireditev, predvsem po zaslugi vodje podružnične šole in učiteljice Marice Daugul. Po njenem odhodu na drugo službeno mesto je dejavnost prenehala. Koncem petdesetih let je z učenci podružnične šole Čeče Marica Daugul uprizorila Golijevo Sneguljčico (njena hčerka Vida je odigrala glavno vlogo). Milko in […]
Kulturna dejavnost na Kleku se je začela nekje v 30. letih prejšnjega stoletja. Prireditve so bile najprej pod Felicjanovim kozolcem. Gledališka skupina je odigrala nekaj iger. Namesto zavese so na vrv ali žico napeli rjuho, iz vasi prinesli nekaj stolov in to je bilo vse. Ko so kasneje pri Fakinu zgradili sušilnico za sadje in […]
Razgibano kulturno življenje v južnem delu Trbovelj se je začelo z ustanovitvijo DPD Svoboda Zasavje v leta 1952 zgrajenem domu pri Sušniku ob razcepu cest trboveljska železniška postaja – Zagorje. Pobudnik je zagotovo bil Vinko Miklavčič, direktor Cementarne, že pred vojno dejaven član gledališke skupine Trboveljske Svobode. V domu so bili prijetni prostori: večnamenska dvorana […]
Po drugi vojni je imela sindikalna podružnica rudniškega obrata Dobrna tudi igralsko skupino, ki so jo sestavljali večinoma mladinci. Občasno je prirejala mitinge, predvsem z zabavno vsebino. Prvi je bil 20. septembra 1945 v stari kantini. Po ustanovitvi DPD Svoboda Dobrna leta 1952, so njegovi člani s prostovoljnim delom leta 1954 poleg stare kantine dogradili […]
