Vemo, tudi gledališka dejavnost neke skupine ima podobno pot kot vse na svetu: se rodi, raste in se razvija, doseže vrh, začne veneti in končno omaga. Nekaj časa ostanejo še spomini, a če ni ohranjenih dokumentov in opisov dejavnosti, postopoma potone vse v pozabo. Trboveljske gledališke skupine DPD Svoboda so postopoma druga za drugo prenehale […]
Družabno življenje skupine je krepilo njeno enotnost. Sodelujoči na vaji za novo igro so se skorajda po vsaki vaji “zatekli” v gostilno Svobode Center in v “lastni režiji” kaj malega popili ter poleg gledaliških premlevali tudi “negledališke” zadeve. Mnogokrat so se jim pridružili člani, ki niso bili v zasedbi. Gostilno je vodil Andrej Hauptman (gledališčniki […]
Tam okrog leta 1960, nisem še imel dvajset let, sem si začel zapisovati svoje kulturno delovanje: datum, prireditev, moja vloga, število ponovitev. Da bi, ko bi nekoč potegnil črto pod svoje delo, lahko rekel: izpolnil sem svojo domovinsko in partijsko dolžnost. In v nekaj letih se je kar nabiralo in nabralo podatkov. Pravzaprav je […]
Pri proslavah in podobnih prireditvah Od vsega začetka so dobršen del svoje dejavnosti kulturna društva in njihove sekcije (zlasti godbe na pihala, pevski zbori, gledališke skupine) namenjale proslavam in drugim podobnim prireditvam. Avtorji scenarija, režiserji in izvajalci govornega dela so bili praviloma gledališčniki. Podatkov o sodelovanju na proslavah je največ za GSC. Za druga trboveljska […]
Časopisna poročila v zbranem gradivo so najobjektivnejši prikaz kakovosti ansambla GSC. Prispevke v Zasavskem tedniku so podpisali Joža Zagorc-Weingerl, Pavle Burkeljc in drugi. Na revijah, srečanjih in festivalih so predstave in razgovore redno spremljali in o njih poročali novinarji – republiških in regijskih časnikov: Delo – Marina Golouh in Stanka Godnič; Mladina – Sonja Gašperšič […]
Dokaz visoke kakovosti gledališčnikov Svobode Center na področju amaterske gledališke dejavnosti v Sloveniji in zunaj nje, so tudi priznanja, ki jih je prejela skupina in njeni najvidnejši člani: režiserji, organizatorji in igralci. Gledališče Svobode Center je prejelo: – na hvarskem festivalu dramskih amaterjev Jugoslavije leta 1961 nagrado Centralnega sveta zveze sindikatov Jugoslavije za uprizoritev drame […]
Biti gledališki delavec v urah, ko mine redni delovni dan, ni lahko. Prejemati za trud in delo, ki nista majhna, skoraj nič ali nič, pomeni, da je v mnogih ljudeh zelo živa volja potešiti gledališki glad. Če pa se tovrstna kulturno-politična prosvetiteljska volja še združi s kvaliteto, z novim v gledališkem iskanju in sogumom v […]
Po letu 1976 nastopijo v repertoarju novosti (zagotovo pod vplivom gostujočega režiserja Janeza Drozga) z naslednjimi gledališkimi besedili: B. Brecht Gospodar Puntila in njegov hlapec Matti, P. Kozak: Direktor, B. Behan: Talec, J. Kesselring: Arzenik in stare čipke, S. O’Casey, B. Nušić (Prihranjeni funt in Analfabet) v aktualizirani priredbi J. A. Čibeja pod skupnim naslovom […]
Karlo Malovrh, režiser drame Na koncu poti, je na nekem posvetovanju režiserjev takole predstavil študij omenjene drame. “Ko sem prejel besedilo iz Ljubljanske Drame (bil je že močno črtan), sem ga s pomočjo nekaterih naših članov še temeljiteje črtal, tako da sem pustil to, kar je bistveno. Morda prav zaradi tega tudi naš uspeh. Študij […]
Sodelovaje na teh prireditvah je za skupino pomenilo veliko zadovoljstvo, a tudi odgovornost. Povezano je bilo s problemi, predvsem tehničnimi: organizacija prevoza nastopajočih in sodelavcev, scene, prilagajanje scene manjšim odrom, tehnično slabo opremljenim. Člani tehnične skupine smo, ob pomoči igralcev manjših vlog, morali krepko poprijeti za delo, da je bilo za predstavo vse pravočasno pripravljeno. […]
