O kakovosti gledališča Svobode Center za obdobje 1956 – 1969 povedo največ ocene, poročila z revij, srečanj, festivalov, nastopov v tujini, objavljene v časopisih, izpod peres poznavalcev gledališke dejavnosti.
I. revija gledaliških skupin Slovenije v Velenju 1958
F. Goodrich in A. Hackett: Dnevnik Ane Frank
Najkvalitetnejša predstava revije je bila po mnenju vseh udeležencev predstava dramske skupine Svobode Trbovlje-Center, ki je uprizorila Dnevnik Ane Frank. Režiral je Karlo Malovrh, avtor kvalitetne, funkcionalne scenarije je bil Janez Seme, kot igralca sta izredno uspela Robert Plavšak kot Frank in Ani Pajk kot Ana Frank.
Na svidenje v Velenju …
II. revija gledaliških skupin Slovenije v Velenju 1959
Georg Kaiser: Vojak Tanaka
Ana Frank v uprizoritvi trboveljskih amaterjev je bila lani ena najlepših predstav. Dali so nam eno najlepših tudi letos. Vojaka Tanako, ekspresionistično zgodovinsko dramo, ki opozarja na nevarnosti militarizma. Lepa izreka, čist režijski koncept. Po primerjavi nekaterih, tudi boljša od uprizoritve na ljubljanskem Delavskem odru. Publika, ki je vsako predstavo izpolnjevala anketne lističe, na katerih je zapisala mnenja o izbiri dela, igralskih kreacijah, režiji in sceni, je sodila podobno.
Na velenjskem odru, Mladina, 1959, Sonja Gašperšič
IV. revija dramskih skupin Slovenije v Zagorju 1961
S trboveljsko predstavo je revija dosegla svoj vrh.
Na festival amaterskih skupin Jugoslavije na Hvaru bodo odpotovali Trboveljčani z Matkovićevo Na koncu poti (režiral Karlo Malovrh) Tolminčani s Potrčevo dramo Lacko in Krefli, dijaki TSŠ iz Maribora pa z Držićevo komedijo Tripče de Utolče. Vsa tri dela so igralsko in režijsko zares na visoki ravni. Za te tri predstave kot tudi za nekatere druge velja: igralci so na odru živeli, ne igrali, čutiti je bilo, kako si prizadevajo izraziti in razložiti to, kar jim z besednim gradivom nudi pisatelj odrskega dela.
Ocena – presenetljivo, Mladina, Janez Kajzer
V. revija dramskih skupin Slovenije v Novem mestu 1962
Carlo Goldoni. Krčmarica Mirandolina
Novo mesto, 23. maja. Sinoči smo sledili v nabito polni dvorani Prosvetnega doma prvi predstavi V. revije dramskih skupin Slovenije – Goldonijevi Krčmarici Mirandolini v izvedbi gledališča Svoboda-Center iz Trbovelj.
Krčmarica Mirandolina je prešerno Goldonijevo delo, katerega poglavitni čar je v improvizaciji komičnih situacij. Drobni pa sproščeni Goldonijev smeh se je do konca predstave zalezel v vso dvorano. Trboveljska skupina, ki je doslej igrala predvsem drame in bila v njih zelo uspešna, je hotela s to igrivo komedijo spraviti v smeh svoje občinstvo in se studiozno preizkusiti še v tem žanru. Studioznost je bila očitna, predstavo so naštudirali do podrobnosti, iščoč pri tem samosvoje ustvarjalno izhodišče: skušali so posredovati avditoriju to izrazito stilno komedijo brez običajnega zunanjega prešernega izraznega naglasa. Tako so zaživeli pred nami znani junaki iz commedie del’arte v čisto posebni “izdaji” malce amatersko-akademski, pa nič manj sproščujoči. Gledalci so se mnogim domislicam od srca nasmejali. Največ ploskanja je požel interpret markija pl. Forlimpopolija Robert Plavšak s svojo značilno odrsko sproščenostjo in iskrenimi, resnično komedijskimi domislicami.
Za uvod Mirandolina, Delo, 24. 5. 1962, Marina Golouh
Dramska družina Svobode Center iz Trbovelj, ki je že nekaj let z uspehom sodelovala na zveznem festivalu najboljših amaterskih družin Jugoslavije na Hvaru, letos ni bila vključena v ta izbor.
Zato pa ji je bilo dano posebno priznanje, da sodeluje na amaterskem festivalu dramskih družin v Scheersbergu v času od 28 septembra do 4. oktobra t. l. Trboveljčani bodo nastopili na tej prireditvi z Goldonijevo komedijo Krčmarica Mirandolina.
Z Mirandolino v Nemčijo, Zasavski tednik, 30. avgusta 1962, ar
VI. revija dramskih skupin Slovenije v Novem mestu 1963
Aleksej Arbuzov: Irkutska zgodba
Trboveljska predstava Irkutske zgodbe je bila ne le primer studioznega dela in enovitosti ansambla, temveč tudi domiselnega režijskega koncepta. Predstava je izžarevala nekaj pristno ruskega in se osmislila predvsem v preprosti pogovorni zvezi med odrom in publiko. Izvrstna interpretka Valje Ivica Jarčeva je uspela z vsemi ostalimi igralci omiliti elemente agitke in prikazati Irkutsko zgodbo z njenimi intimnejšimi ljudskimi potezami, ne da bi zašla v sentimentalnost. Režiser Karlo Malovrh je tekst pogumno, uspelo črtal.
Trije sodobni teksti na Hvar (Konec VI. revije dramskih skupin Slovenije), Delo, 10. 6. 1963, Marina Golouh
X. jubilejno srečanje dramskih skupin Slovenije v Murski Soboti 1967
Cankarjev Kralj na Betajnovi, ki so ga uprizorili Trboveljčani, je bila predstava, ki je prav tako navdušila v posameznostih, v celoti pa vendarle ni presegla tistega, kar od tako uigranega ansambla že smemo pričakovati.
Ob stoletnici slovenskega gledališča in desetletnici srečanj dramskih skupin Slovenije je odbor za gledališko dejavnost pri Republiškem svetu Zveze kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije ustanovil Linhartovo značko in Linhartovo plaketo.
Linhartovo plaketo kot priznanje za izjemne dosežke na področju gledališkega amaterizma so ob tej priložnosti prvič podelili devetim posameznikom, med njimi Karlu Malovrhu iz trboveljskega gledališča.
Eden drugmu ogenj dajmo (Po X. jubilejnem srečanju dramskih skupin Slovenije v Murski Soboti),
Delavska enotnost, 10. junija. 1967, Sonja Gašperšič