Pri proslavah in podobnih prireditvah
Od vsega začetka so dobršen del svoje dejavnosti kulturna društva in njihove sekcije (zlasti godbe na pihala, pevski zbori, gledališke skupine) namenjale proslavam in drugim podobnim prireditvam. Avtorji scenarija, režiserji in izvajalci govornega dela so bili praviloma gledališčniki.
Podatkov o sodelovanju na proslavah je največ za GSC. Za druga trboveljska kulturna društva oz. za njihove gleda-liške skupine so o tej dejavnosti podatki redki, čeprav so jih tudi prirejala, a predvsem v okviru krajevne skupnosti.
Po 2. svetovni vojni je bil čas številnih proslav in mitingov. Na njih so z drugimi kulturnimi skupinami nastopali tudi gledališčniki.
Od 17. do 24. avgust 1952 je bil v Trbovljah Zlet Svobod. V tednu dni so se zvrstile kulturne prireditve, posveti in konference. 23. avgusta je bila ustanovna skupščina Zveze Svobod za Slovenijo.
V organizaciji Svobode Center Trbovlje so gledališčniki vseh takratnih trboveljskih kulturnih društev na stadionu Rudarja uprizorili Golouhovo Krizo.
Splošni kakovostni rasti ljubiteljske kulture so sledile tudi proslave, praznovanja in podobne prireditve. Zanje je značilna večja oblikovna in vsebinska dognanost ter sodobnost (novejša leposlovna besedila in skladbe). Za večino je bil izdelan scenariji, grajen po dramaturških pravilih in z ustrezno sporočilnostjo, ki ga je režiser nato prenesel na prizorišče.
Prosvetni servis je izdal tudi za to zvrst gledališke dejavnosti nekaj predlog z nasveti režiserju za njihovo izvedbo. GSC je večkrat seglo po njih in pripravilo samostojne proslave: Poldeta Bibiča Pred puškami stojim (režija K. Malovrh) in Cankarjev večer (režija J. Potočan), Franceta Vurnika France Prešeren (režija J. Potočan), ob petdesetletnici oktobrske revolucije leta 1967 pa odrsko montažo Ladja spominov (režija K. Malovrh).
V proslavljanje različnih dogodkov so bile vključene tudi predstave gledaliških del:
– leta 1954: I. Cankar – Hlapci (ob 30-letnici zloma Orjune, 100-letnici občine Trbovlje in 150-letnici rudnika Trbovlje
– leta 1956: A. Marodić – Operacija Altmark (ob občinskem prazniku)
– leta 1961: M. Matković – Na koncu poti (ob občinskem prazniku v Litiji)
– leta 1962: M. Matković – Na koncu poti (ob krajevnem prazniku Kisovec)
– leta 1964: L. Frank: – Jezusovi apostoli in M. Bor – Raztrganci (ob 40-letnici zloma Orjune).
Trboveljski kulturniki so pripravili in izvedli številne proslave občinskega (Prešernov dan, dan žena, dan vstaje slovenskega naroda, 1. maj – delavski praznik, občinski praznik, dan rudarjev, dan borca, dan mrtvih, dan republike, dan JLA idr.), revirskega, republiškega in zveznega značaja.
Poglejmo samo nekatere širšega značaja.
26. april 1959: KPJ IN NARODI JUGOSLAVIJE 1919 – 1959 (I. Trpljenje, II. Borba, III. Svoboda) – Centralna proslava 40-letnice KPJ. Scenarij M. Rak, J. Potočan, J. Skrinar, R. Češnovar; režija M. Rak in J. Potočan; glasbena oprema J. Skrinar. Izvajalci: recitacijski zbor gimnazije p. v. R. Češnovarja, združeni pevski zbori Svobode Center, Svobode II, Svobode Zasavje p. v. J. Skrinarja, Delavska godba Svobode Center p. v. T. Hudarina; povezovalca: H. Pečnik, J. Kužnik.
Junij 1963: Osrednja proslava ob 100-letnici Rdečega križa. Scenarij in režija Rado Češnovar.
Izvajalci: vezalca Marja Ostanek, Tone Leskovar, Mopz Zarja, učenci glasbene šole.
Junij 1974 Osrednja revirska proslava ob 50-letnici zloma Orjune z odkritjem spomenika. Scenarij in režija Rado Češnovar, glasbeni del Jože Skrinar in Viktor Malovrh.
Izvajalci: 16 recitatorjev iz vseh treh občin, 17 pevskih zborov, 4 godbe (800 nastopajočih).
Januar 1976: Sklepna zvezna proslava ob 50-letnici časopisa Komunist. Scenarij in režija Rado Češnovar. Izvajalci: vezalec Jani Kužnik, recitatorji Tine Mlinarič, Marja Kužnik, Drago Butja, 3 zbori, Delavska godba, Ladko Korošec.
September 1976: Osrednja revirska proslava 35-letnici OF in obletnici ustanovitve Revirske čete. Scenarij in režija Rado Češnovar, glasbeni del Jože Skrinar. Izvajalci: vezalca Marja Ostanek, Tone Leskovar, MPZ Zarja, učenci Glasbene šole.
September 1976: Proslava 100-letnice Cementarne Trbovlje. Scenarij in režija Rado Češnovar, glasbeni del Jože Skrinar. Izvajalci: vezalec Jani Kužnik, recitatorja Marja Kužnik, Janez Rohaček, Mepz Slavček, Delavska godba.
20. november 1976: ČLOVEK DELO KULTURA – razvitje prapora DPD Svobode Center ob 50. obletnici razvitja prvega prapora in 20. letnici Dd. Scenarij Jože Skrinar, režija gledaliških odlomkov Jani Kužnik in Anica Kužnik. Izvajalci: vezalka Marja Kužnik, igralke in igralci GSC Mica Bizjak, Tine Šuper, Bogdan Barovič, Franci Jarc, Željko Pečnik, Jože Čibej, Anica Kužnik, članice in člani MGSC, Mepz Slavček, Mopz Zarja.
April 1977: Revirska proslava ob 40-letnici kongresa KPS in sprejem štafete mladosti. Scenarij in režija Jani Kužnik, glasbeni del Miha Gunzek in Jože Skrinar. Izvajalci: vezalca Marja Kužnik, Jože Sevljak, Mepz Slavček, Mopz Zarja, Mepz Svoboda II, Delavska godba, mladinci – nosilci štafete.
November 1977: Proslava ob 60-letnici oktobrske revolucije. Scenarij in režija Jani Kužnik, glasbeni del R. Bauerman in M. Gunzek. Izvajalci: vezalka Marja Kužnik, recitatorji Željko Pečnik, Franc Klopčič, Mopz Zarja, Mepz Slavček, Mepz Svoboda II, Delavska godba.
Maj 1979 Jubilejni koncert Delavske godbe ob 75-letnici. Izvajalci: vezalca Marja Kužnik, Franc Klopčič, Delavska godba.
Junij 1979: Osrednja revirska proslava ob jubilejih. Scenarij Slava Gulič, režija Rado Češnovar, glasbeni del Jože Skrinar. Izvajalci: Željko Pečnik, Marja Kužnik, Franc Klopčič, mladinski recitacijski zbor, 15 pevskih zborov, 3 godbe (500 nastopajočih).
Oktober 1979: Slavnostni zbor Svobode Center ob 60-letnici ustanovitve Svobode Center. Scenarij in osnutek scene Jože Skrinar, dopolnitev scenarija, režija in organizacija Jani Kužnik, tehnična pomoč in organizacija Janez Oberžan, Nevenka Ban, Viki Jarc, Darko Kermel. Izvajalci: 17 članov GSC, 7 članov MGSC z odlomki iger in z recitacijami, Mopz Zarja, Mepz Slavček.
April 1979: Proslava obletnice OF, 60-letnice SKOJ in sindikatov. Scenarij in režija Anica Kužnik. Izvajalci: članice in člani GSC in MGSC, Mopz Zarja, Delavska godba.
Maj 1979: Proslava 20-letnice delovanja delavskih univerz. Scenarij in režija Rado Češnovar, glasbeni del Ida Virt, scena Franc Kopitar. Izvajalci: recitatorji Menči Klančar, Franc Klopčič, Marja Kužnik, Tine Mlinarič, Mlapz, Riko Majcen.
September 1980: Proslavitev 80-letnice Mihe Marinka. Scenarij in režija Jani Kužnik, glasbeni del Ida Virt in Miha Gunzek. Izvajalci: recitatorji Marja Kužnik, Tine Mlinarič, Drago Butja, Matjaž Pust, Mlapz, Delavska Godba, Ladko Korošec.
Oktober 1980: Jugoslovansko srečanje amaterjev Abrašević. Scenarij in režija Jože Vozny. Izvajalci: pevci, godci, plesalci, folkloristi, pesniki, igralci, recitatorji iz vseh republik in pokrajin.
December 1980: Proslava ob 15-letnici Radia Trbovlje (javna radijska oddaja). Režija Jani Kužnik. Izvajalci: Ani Kapelari, Bogdan Barovič, Marja Kužnik, Franc Klopčič, Franci Jarc.
Marec 1981: Pesmi Janeza Mohorja in Franceta Kozarja (literarno glasbeni večer). Scenarij in glasbeni del Jože Skrinar, režija Jani Kužnik. Izvajalci: Marja Kužnik, Jani Kužnik, Mojca Kužnik, Niko Logar, Maja Gulič, pevci solisti, klavirska spremljava J. Skrinar.
Februar 1984: Predstavitev knjige Slovenske rudarske pesmi Tineta Lenarčiča. Scenarij in glasbeni del Jože Skrinar, režija Jani Kužnik. Izvajalci: Jože Bernot, Jani Kužnik, Mojca Kužnik, Niko Logar, Maja Gulič, Ida Virt, Karmen Štefanec, Jože Kotar, Branko Vrtek, Riko Majcen.
Junij 1984: Revirska proslava ob 60-letnici zloma Orjune. Scenarij in režija Jani Kužnik, glasbeni del Ida Virt in Jože Skrinar. Izvajalci: Polona Sitar, Željko Pečnik, Marja Kužnik, Franc Klopčič, Drago Butja, Matej Kajzer, Mlapz, Delavska godba, ansambel Mladi upi.
1987: Proslava 50-letnice Čebinskega kongresa. Scenarij in režija Jože A. Čibej, scena Franci Kopitar in Jurij Kolenc, TV-režija Božo Vranešič.
Še nekaj proslav in prireditev s sodelovanjem gledališčnikov Svobode Center v letih 1974 – 1984:
Proslava ob Dnevu republike, proslava ob 50-letnici lista Komunist, osrednja proslava Dneva rudarjev, 2. srečanje pevskih zborov upokojencev Slovenije, prireditev za Dan ostarelih občanov, recital ob smrti Iva Pinteriča, 7. srečanje lovskih pevskih zborov idr.
Avtorji scenarija, in praviloma tudi njegovi realizatorji, so bili največkrat Rado Češnovar, Anica Kužnik, Jani Kužnik in Jože Skrinar, ki je poskrbel še za glasbeno podobo prireditve.
Izvajalci so bili:
– vezalci in voditelji: Jani Kužnik, Marja Kužnik, Slavko Stošicki,
– recitatorji: Marja Kužnik, Marta Štojs, Franci Štojs, Tine Šuper, Menči Jarc, Raso Zor, Marjeta Podlogar, Miloš Dolinar, Meta Cerinšek, Dušan Florjanc, članice in člani MGSC
– pevci solisti: Ida Virt, Riko Majcen
– pevski zbori: Mepz Slavček, Mopz Zarja, Mepz Svoboda II, Mlapz
– glasbeni ansambli: Delavska godba, ansambel Veseli rudarji, ansambel Jantar.
Od leta 1985 dalje je k vsebinski in izvedbeni polnokrvnosti proslav največ prispeval Jože A. Čibej. Pripravil je scenarije, režiral in sodeloval kot izvajalec pri mnogih proslavah oz. prireditvah: ob slovenskem kulturnem prazniku v letih 1986, 1988, 1889, 1990, 1992, ob odprtjih razstav Relika, pri proslavi 30-letnice Dd 1986, pri proslavi 25-letnice Radia Trbovlje 1990 idr.
Omenili smo že, da je gledališka skupina Svobode Center vsako leto za predšolske in osnovnošolske otroke pripravila prireditev ob novoletni jelki z nastopom dedka Mraza s številnim spremstvom. Leta 1961pa je ob novoletni jelki celotna igralska ekipa Kekca sodelovala v sprevodu na kamionih po glavni trboveljski ulici, ki ga je organiziralo Društvo prijateljev mladine.
Gledališčniki Svobode Center so v proslave in druge podobne prireditve vtisnili kakovosten in mnogovrsten pečat. Trdimo lahko, da skorajda ni bilo proslave brez sodelovanja vsaj enega člana gledališča.
V slovenskem filmu Trst
Anica Kužnik je v slovenskem filmu TRST (1951), scenarista Franca Bevka, režiserja Franceta Štiglica, odigrala Vido, eno izmed osrednjih vlog. V filmu je sodeloval tudi Milko Rak.
S pevskimi zbori DPD Svobode Center in z društvom
Gledališčniki so sodelovali pri pripravi in uprizoritvi oper oz. operet v izvedbi Mepz Slavček, Mopz Zarja in MlapzT. Karlo Malovrh je leta 1954 režiral Blumenthal-Kadelburgovo opereto Pri belem konjičku (leta 1957 Franci Princ), Milko Rak Foersterjevega Gorenjskega slavčka, izvedenega leta 1956 ob otvoritvi novega Delavskega doma, Rado Češnovar pa leta 1960 Gobčevo opero Tremerski dukat. F. in I. Jarc sta bila maskerja pri vseh treh, D. Cvikl in J. Potočan pa maskerja in organizatorja pri Radovana Gobca Tremerski dukat.
Člani GSC so režirali spevoigre v izvedbi MlapzT:
– Anica Kužnik (scena Anica Kužnik) spevoigro Jane Kolarič Salon expon in Jožeta Skrinarja Jamski možički leta 1980
– Jože A. Čibej opero Kaznovana radovednost leta 1987.
Jelo Potočan je z izbranimi besedili I. Cankarja, T. Seliškarja, M. Klopčiča in drugih povezoval letni koncert Mepz Slavček ob nastopu v Dd in v Slovenski filharmoniji v Ljubljani.
DPD Svoboda Center je trikrat priredila v avli Delavskega doma silvestrovanje, da bi z izkupičkom obogatila društveno blagajno. Gledališčniki so skrbeli za bar (v prostoru za blagajno, pozneje preurejenem v galerijo), stregli likerje in druge žgane pijače, predvsem pa kavo.
Pri začetnih korakih radia Trbovlje
Pri prvih oddajah radia Trbovlje od leta 1965 so sodelovali posamezni člani gledališča. Delo tonskega tehnika je prevzel Vinko Kovačič in tudi prvi napovedovalci so bili gledališčniki: Marja Kužnik, Ivica Jarc, Rado Češnovar, kasneje še Marta Štojs. Marjin blagozvočni glas je nato valoval prek Radia Kum kar celih petinštirideset let.
Spominska besedila je bral Jelo Potočan. V njegovi režiji so gledališčniki v letu 1972 predstavili štiri radijske igre Nandeta Razborška pod skupnim imenom Vse poti nekam vodijo. Nato so sledile krajše radijske igre, skeči, dialogi in monologi.
Pri snemanju TV dokumentarno-igranega filma o zlomu Orjune v Trbovljah
V letu 1964, ob 40-letnici zloma Orjune, so člani gledališča sodelovali pri snemanju igranega dokumentarnega TV filma o spopadu revirskih delavcev z Orjuno (režiser Božo Vranešič, snemalec Franjo Meglič). Sodelovali so: Franci Jarc (Franc Fakin), Janez Seme, Jani Kužnik, Jelo Potočan (orjunaši), Franc Panko in Milan Rems (orožnika). Snemanje v Trbovljah se je odvijalo na prizoriščih resničnih dogodkov v gostilni Pri Špancu, v opuščenem kamnolomu pod Klečko, pri spomeniku spopada z Orjuno in na železniški postaji.
V TV gledališkem kvizu
Leta 1968 je ekipa GSC Franci Štojs, Alma Šarlah in drugi sodelovala v TV gledališkem kvizu (avtorica Jovita Podgornik, režiser Fran Žižek) Neznana Talija – 4. del: Moliere. Pomerila se je z ekipo gledališčnikov iz Mežice, ki je zbrala nekaj več točk in se uvrstila v nadaljnje tekmovanje.
Pri organizaciji 20. jubilejnega srečanja gledaliških skupin Slovenije
Zveza kulturnih organizacij Slovenije je v sodelovanju z Zvezo kulturnih organizacij Trbovlje leta 1975 organizirala 20. jubilejno srečanja gledaliških skupin Slovenije v Trbovljah, žal, brez domačih gledališčnikov. Pri organizaciji srečanja je sodelovalo več članov GSC. Predstave je napovedoval in vodil pogovore o njih Jani Kužnik.