Po drugi vojni je imela sindikalna podružnica rudniškega obrata Dobrna tudi igralsko skupino, ki so jo sestavljali večinoma mladinci. Občasno je prirejala mitinge, predvsem z zabavno vsebino. Prvi je bil 20. septembra 1945 v stari kantini.
Po ustanovitvi DPD Svoboda Dobrna leta 1952, so njegovi člani s prostovoljnim delom leta 1954 poleg stare kantine dogradili Društveni dom, v katerem je bila dvorana z okoli 200 sedeži in z manjšim odrom.
Zaživela je pestra kulturna dejavnost. Gledališka skupina je uprizorila sedem del za odrasle (K. Gorjup: Korenovi in Dve kaplji krvi, V. Korže: Micki je treba moža, F. Streicher: Zadrega nad zadrego, Moliere: Skopuh, Svetnik in I. Cankar: Kralj na Betajnovi) in pet del za mladino (D. Gorinšek: Rdeča kapica, K. Gorjup: Neubogljiva Lenka in Kresničke, D. Gorinšek in F. Roš: Alenčica desetnica, J. Ribičič: V kraljestvu palčkov). Režirali so jih Karel Gorjup, Polda Dobnik, Franc Matko, Ivan Golja idr.
Igralci so bili: Rudolf Tratar, Franc Matko, Janez Oberžan, Karlo Gorjup, Vili Treven st. idr. ter številni osnovnošolci in srednješolci.
O kakovosti nekaterih besedil ne moremo soditi, ker le-ta žal niso na voljo. V repertoar pa je bilo uvrščenih kar nekaj literarno vrednih del: D. Gorinšek: Rdeča kapica, J. Ribičič: V kraljestvu palčkov; D. Gorinšek in F. Roš: Desetnica Alenčica, Moliere: Skopuh, I. Cankar: Kralj na Betajnovi. Zaradi majhnosti in skromno opremljenega odra je bila temu primerna scenska in svetlobna oprema predstave. Fotografije kažejo dokaj všečno sceno za igre Dve kaplji krvi, Svetnik, V kraljestvu palčkov in Neubogljiva Lenka.
Nekaj časa so v domu ob sobotah in nedeljah predvajali filme.
Zaradi rudarjenja pod domom, se je ta pogreznil oz. porušil. V letih 1961/62 (leta 1963) so zgradili na drugem kraju (v Hohkrautovi koloniji) novega, a brez prostorov za gledališko dejavnost.