Razgibano kulturno življenje v južnem delu Trbovelj se je začelo z ustanovitvijo DPD Svoboda Zasavje v leta 1952 zgrajenem domu pri Sušniku ob razcepu cest trboveljska železniška postaja – Zagorje. Pobudnik je zagotovo bil Vinko Miklavčič, direktor Cementarne, že pred vojno dejaven član gledališke skupine Trboveljske Svobode.
V domu so bili prijetni prostori: večnamenska dvorana z okoli 360 sedeži za gledališke in kino predstave, za proslave, zborovanja ipd., dva prostora (garderobi) za pripravo na nastope in večji bife; v nadstropju klubski prostor, mala dvorana za vaje pevskega zbora s knjižnico in prostor za kino-projektor ter hišnikovo stanovanje.
Ustrezno velik oder, a slabše opremljen z reflektorji, je omogočal solidno izvedbo gledaliških predstav.
Dejavni sta bili gledališka skupina in pevski zbor. V knjižnici je bilo ob dnevih izposoje živahno.
Dom in dejavnosti v njem je finančno in materialno podpirala cementarna. Porušili so ga leta 1995 zaradi načrtovane gradnje čistilne naprave na tej lokaciji.
Gledališka skupina je odigrala devet gledaliških del: L. Fodor: Matura (drugič leta 1956 na odru novega Delavskega doma ob otvoritvenih slovesnostih), C. Golar: Vdova Rošlinka, P. Budak: Klopčič, V. Bitenc: Ugasle luči, D. in M. Bučar: Na Trški gori, F. Filipič: Obračun (enodejanka), W. S. Maugham: Sveti plamen in F. Lipah: Glavni dobitek. Režirali so jih Silvo Kuster (že pred vojno dejaven član gledališke skupine trboveljske Svobode), Bojan Žagar (nekdanji član gledališke skupine SKUD-a LH oz. GSC), Karlo Malovrh in Jelo Potočan.
Repertoar te skupine je bil dovolj kakovosten in uravnotežen, saj je bil sestavljen iz dveh komedij (Klopčič, Glavni dobitek), treh dram (Ugasle luči, Matura, Sveti plamen) in spevoigre (Na Trški gori).
Za tisti čas zelo solidno scenografijo in kostume zaznamo na slikah za igre Klopčič, Na Trški gori (sceno je zasnoval in poslikal Stane Šribar), Matura in Ugasle luči. Podobno velja za kostume, zlasti za igro Klopčič.
Igralci so bili: Igor Mervič, Štefka Mervič, Ida Šprajcer, Olga Ojstršek, Anica Ogorevc, Sandi Jošt, Stane Avsec, Sabina Kajnik, Stane Šribar, Zvonko Kršlin, Ivica Volavšek, Alfonz Praunseis, Geli Gačnik (Miklavčič), Vinko Miklavčič, Avgust Miklavčič (pred vojno oba člana gledališke skupine trboveljske Svobode), Janez Ocepek, Smodiš Mirko, Silvo Kuster, Slavko Lukančič, Jelo Potočan, Janez Kanižar, Milica Frankovič, Marjanca Kresnik, Milica Štrumelj, Viki Marolt, Slavi Fabijan, Janez Jordan, Tine Šuper, Ida Knez, Marinka Simončič, Darko Kermel, Dominik Goštej, Olga Gantar, Filip Sajovic, Stanka Kovač, Amalija Pilih, Božo Čoš, Nada Ceglar idr.
Sodelavci: maska – Stane Šribar, inšpicient – Janez Kanižar, šepetalke – Danica Jelen, Vera Lokar, Maca Klemen, Rozi Marolt, razsvetljava – Alojz Štrumelj, ton – Emil Gorenc, odrski mojster – Mirko Hudarin idr.
Ob srečanju trboveljskih in beočinskih cementarjev v Beočinu so tam nastopili s Fodorjevo Maturo.