Za natančen popis uprizorjenih gledaliških del dramskega odseka kulturnega društva Svoboda od 1919 do 1941 smo dolžni zahvalo Tinetu Korimšku. Seznam po osvoboditvi uprizorjenih gledaliških besedil do praznovanja 55-letnice GSC leta 1976 je povzet iz brošure, izdane ob tej priliki, za uprizorjene do prenehanja delovanja pa s plakatov, gledaliških listov in osebnih evidenc, omenjenih v gradivu oz. virov, naštetih v opombah. Za druge skupine so podatki pridobljeni iz virov in gradiv, naštetih na hrbtni strani naslovnice.
Najprej poglejmo podatke o številu uprizorjenih gledaliških iger (besedilo, čeprav uprizorjeno večkrat, je šteto pri vsaki skupini v vsakem obdobju samo enkrat).
Dramski odsek pri NSO 1919 – 1923: skupaj 8
Dramski odsek Svobode 1919 – 1941: skupaj 121, za odrasle 110, za mladino 20
Gledališka skupina SKUD-a L. H. in GSC 1945 – 1956: skupaj 54, za odrasle 43, za mlade 11
GSC 1956 – 1976: skupaj 62, za odrasle 31, za mlade 31
GSC in MG Svobode Center 1976 – 1987: skupaj 13, za odrasle 6, za mlade 7,
MG MKUD Prerod 1950 – 1952: skupaj 5, za odrasle 5
Gledališka skupina DPD Svoboda II 1952 – 1957: skupaj 8, za odrasle 7, za mlade 1
Gledališka skupina DPD Svoboda Dobrna: skupaj 12, za odrasle 7, za mlade 5
Gledališka skupina DPD Svoboda Zasavje: skupaj 8, za odrasle 8
KD Čeče: skupaj 1, za mladino 1
KD T. Čeč Klek: skupaj 4, za odrasle 1, za mladino 3
Trboveljske gledališke skupine so od 1919 do 1987 uprizorile za odrasle 217 in za mladež 79, skupaj najmanj 296 gledaliških besedil.
Razpredelnica v Prilogi omogoča o repertoarju trboveljskih gledaliških skupin kar nekaj sklepov oz. ugotovitev.
– Kakovostni tuji in domači avtorji dramskih besedil so v vseh obdobjih pri večini skupin predstavljali dobršen del repertoarja. To izpričuje že Dramski odsek pri NSO (1919 – 1923), kar kaže tudi na splošno kulturno in gledališko razgledanost Tončke Čeč. Med dramatiki najdemo od domačih A. Funtka, od tujih pa J. Galsworthyja, F. Schillerja in N. V. Gogolja.
– Težišče repertoarja je bilo uprizarjanje besedil z resnejšo vsebino, ki obravnavajo splošne človeške probleme. Kaže, da so bili tudi igralci bolj usmerjeni v oblikovanje resnih, karakternih, kot komičnih vlog.
– Redka so besedila s poudarjeno revolucionarno vsebino ali celo marksistično miselnostjo. Sklepamo lahko, da so trboveljski gledališčniki glede repertoarja ubirali srednjo pot, prilagojeno tudi občinstvu.
– Razmeroma veliko je bilo uprizorjenih t. i. ljudskih iger (Rokovnjači, Divji lovec, Deseti brat, Naša kri, Za pravdo in srce, Legionarji, Cigani, Prisega o polnoči idr.).
– Komedije (Matiček se ženi, Županova Micka, Glavni dobitek, Krčmarica Mirandolina, Gospa ministrica, Navaden človek, Draga Ruth idr.) so imele prednost pred burkami (Moč uniforme, Trije vaški svetniki, Zakonci stavkajo, Vdova Rošlinka idr.), čeprav brez njih ni šlo. Po osvoboditvi so burke v repertoarju redke, komedijam pa je bilo odmerjenega kar precej prostora.
– Igre za mladino so bile stalni del repertoarja v prvem obdobju delovanja dramskega odseka Svobode.
Leta 1948 ustanovljeno mladinsko gledališče v sklopu SKUD-a LH je obogatilo repertoar z igrami za mlade gledalce, a tudi z možnostjo za gledališko delovanje osnovnošolcev in srednješolcev. Tudi naslednje obdobje je bogato z igrami za mladino in z mladimi igralci. V drugi polovici sedemdesetih let je to vrsto del uprizarjalo v okviru Svobode Center Mladinsko gledališče pod vodstvom Anice Kužnik. Trajalo je do leta 1980.
Pet iger z mladimi je zaigrala tudi gledališka skupina DPD Svoboda Dobrna, dve izpod peresa večstransko dejavnega kulturnega delavca in organizatorja Karla Gorjupa.
Naštejmo le nekaj tehtnejših gledaliških del domačih in tujih avtorjev, ki so jih uprizorile trboveljske gledališke skupine v obdobju 1919 – 1987.[1]
Domači avtorji: A. Funtek: Tekma; A. Ingolič: Tajno društvo PGC; A. Leskovec: Dva bregova; A. Medved: Za pravdo in srce; A. Novačan: Veleja; A. Remec: Magda (5x); A. T. Linhart: Ta veseli dan ali Matiček se ženi, Županova Micka (3x); B. Kreft: Celjski grofje, Velika puntarija; Gangl: Sin; D. Gorinšek: Rdeča kapica (2x); E. Kristan: Zvestoba; F. K. Meško: Mati (2x); F. Lipah: Glavni dobitek (2x); F. Milčinski in D. Jošt: Ptički brez gnezda, F. Milčinski: Mogočni prstan; F. Milčinski-Ježek: Zvezdica Zaspanka; F. S. Finžgar: Divji lovec (2x), Naša kri, Razvalina življenja (2x), Veriga; I. Cankar: Kralj na Betajnovi (4x), Hlapci (5x), Jakob Ruda, Hlapec Jernej in njegova pravica, Pohujšanje v dolini Šentflorjanski; J. Kranjc: Skedenj; J. Moškrič: Razkrinkana morala, Rdeče rože; M. Bor: Raztrganci (2x); M. Kranjec: Pot do zločina (2x); M. Klopčič: Mati; M. Štefanec: Večna lovišča; M. Zupančič: Hiša na robu mesta; P. Golia: Sneguljčica (3x); P. Kozak: Direktor; R. Golouh: Kriza; V. Ocvirk: Ko bi padli oživeli.
Tuji avtorji: A. Arbuzov: Irkutska zgodba; A. Huxley: Giocondin nasmeh; A. Marodić: Operacija Altmark (2x); B. Behan: Talec; B. Brecht: Švejk v II. svetovni vojni, Gospodar Puntila in njegov hlapec Matti; B. Nušić: Dr, Gospa ministrica (2x), Navaden človek; C. Goldoni: Krčmarica Mirandolina (2x); E. G. O´Neill: Ana Christie; E. Kästner in B. Vodopivec: Pikica in Tonček (2x); F. Goodrich in A. Hackett: Dnevnik Ane Frank;F. Leonhard in J. Javoršek: Jezusovi apostoli; F. Schiller: Kovarstvo in ljubezen (2x); G. Kaiser: Vojak Tanaka; H. Tiemeyer: Mladost pred sodiščem; J. Gow, A. D´Usseau: Globoko so korenine; J. B. Priestley: Inšpektor na obisku; J. Kesselring: Arzenik in stare čipke; J. P. Sartre: Hvalevredna vlačuga; Klabund: Krog s kredo; M. Božić: Umik; M. Gorki: Na dnu; M. Matković: Na koncu poti; Moliere: Namišljeni bolnik; N. Krasna: Draga Ruth; N. V. Gogolj: Revizor; S. J. Maršak: Mucin dom (2x); T. Williams: Steklena menažerija; V. V. Švarkin: Izpit za življenje; W. S. Maugham: Sveti plamen.
Naš največji pisatelj in dramatik Ivan Cankar (1876 – 1918) je večkrat spregovoril s trboveljskih odrov, prvič leta 1921 in nato Kralj na Betajnovi leta 1921, 1948, 1955 in 1967, Hlapci leta 1922, 1933, 1954, 1956 in 1976, Jakob Ruda, Pohujšanje v dolini Šentflorjanski, Hlapec Jernej in njegova pravica leta1925, 1928 in 1932, Cankarjev večer leta 1960 in 1976.
V vseh obdobjih so bile v repertoar uvrščene tudi spevoigre oz. igre s pevskimi vložki. Največ jih je bilo med vojnama, za mladino pa v obdobju 1956 do 1987.
Preglejmo najbolj znana in najpogosteje izvedena dela:
– dramski odsek pri Nezavisni strok. organizaciji je uprizoril Govekarjeve in Parmove Rokovnjače
– dramski odsek Svobode je uprizoril Govekarjeve in Parmove Rokovnjače ter Legionarje; Finžgarjevega Divjega lovca (2x) in Našo kri; Štokovo in Vogrinčičevo Moč uniforme (2x): M. in D. Bučarja Na Trški gori (2x); Pekarsko in druge
– dramska skupina SKUD-a L. H oz. GSC je uprizorilo M. in D. Bučarja Na Trški gori in Študentje smo; Govekarjeve in Parmove Rokovnkače; Maršakov in Skrinarjev Mucin dom; Vandotovega in Kozinovega Kekca; Milčinskijevo in Skrinarjevo Zvezdico Zaspanko; Vosovega, Petanovega in Božičevega Plešočega oslička idr.
– gledališka skupina Svobode Zasavje je uprizorila M. in D. Bučarja Na Trški gori.
Spevoigre so uprizorili tudi trboveljski pevski zbori v sodelovanju z gledališkimi skupinami:
– Mepz Svoboda II je izvedel Gobčevo Planinsko rožo
– Mepz Slavček in Mopz Zarja Svobode Center sta uprizorila opero A. Foersterja Gorenjski slavček, opero Radovana Gobca Tremerski dukat in spevoigro Pri belem konjičku (2x)
– Mlapz Trbovlje je postavil na oder dve igri s petjem: Salon expon Jane Kolarič in Jamski možički Jožeta Skrinarja ter opero Kaznovana radovednost Pavla Šivica.
Gledališka besedila so gledališčniki, praviloma režiserji, iskali in dobili po različnih poteh. Zagotovo so zanje izvedeli tudi v dramskih šolah.
Bogo Teply ugotavlja, da so (gledališke skupine društva Svoboda, op. p.) vse naprednejše tendence, iniciative in usmerjanja prihajala bodisi iz centrale Svobode po mesečniku in njeni dramski podzvezi ali po vplivih, ki jih je imel na vse delavske odre delavski oder Svobode v Ljubljani s svojimi modernimi in uspelimi predstavami.[2] Zagotovo so gledališke skupine drugih društev dobivale od njihovih central tudi podobne repertoarne smernice.
Z naraščanjem števila izdajateljev tiskane gledališke literature (žal, včasih tudi nižje kakovosti) se je ponudba gledaliških besedil znatno izboljšala.
Že pred prvo vojno je bilo nekaj izdajateljev, med njimi v Gorici Goriška tiskarna A. Gabršček in v Ljubljani Katoliška bukvarna. Po 1. vojni se je število izdajateljev in s tem tudi natisnjenih gledaliških besedil za različno ideološko, politično in umetniško usmerjene gledališke skupine, znatno povečalo. Med izdajatelji prednjačijo ljubljanski: Tiskovna zadruga; Zvezna tiskarna in knjigarna; Učiteljska tiskarna; Slovenska matica; Katoliška bukvarna; Oder: zbirka gledaliških iger.
Primerjava repertoarjev medvojnih gledaliških skupin v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju dopušča do-mnevo, da so si revirski gledališčniki izmenjevali gledališka besedila.
Po 2. svetovni vojni je leta 1948 z izdajanjem gledaliških besedil začela Ljudska prosveta Ljubljana. Med drugimi je izdala igro Uroki, ki jo je istega leta uprizorilo Mladinsko gledališče SKUD-a LH.
S pomočjo Prosvetnega servisa, ustanovljenega 1956 v Ljubljani, je Zveza Svobod organizirala izposojevalnico kostumov, rekvizitov in gledaliških besedil, strokovno priročno knjižnico in repertoarno posvetovalnico ter servis za svetlobno in tehnično opremo odrov. Tu so trboveljski gledališčniki našli kar nekaj besedil in jih uprizorili (Vojak Tanaka, Klopčič, Operacija Altmark idr.).
S pomočjo Prosvetnega servisa je Zveza Svobod po letu 1957 začela izdajati zbirke Dramska knjižnica, Priročniki in Ciklostirana besedila. Poleg gledaliških besedil so bili pomemben del vsake izdaje režijski napotki in scenski osnutki v zvezi z besedilom.
Iz zbirke Dramska knjižnica so Trboveljčani videli igre Jezusovi apostoli, Začenjamo živeti, Sreča na upanje, Kekec, Plešoči osliček, Direktorjev rojstni dan, Vohunka, Dobrodošla, miss Agata, Sanke dedka Mraza, Večna lovišča, Vojna tajna, Bosa v parku, Talec idr.
V 60. letih so različne založbe (Mladinska knjiga Ljubljana, Založba Obzorja Maribor, Pionirski dom Ljubljana idr.) začele izdajati gledališka besedila za mladino, npr. zbirko Mladi oder. Prav iz te zbirke je režiserka Geni Rak postavila na oder igre Deček z dvema imenoma, Tajno društvo PGC, Tvegana pot idr.
Precej besedil so si gledališčniki izposodili v arhivih ljubljanskih poklicnih gledališč (Slovensko narodno gledališče Drama, Mestno gledališče Ljubljana): Ana Christie, Draga Ruth, Globoko so korenine, Inšpektor na obisku, Krog s kredo, Mladost pred sodiščem, Srečni dnevi, Dnevnik Ane Frank, John ljubi Mary, Steklena menažerija, Sveti plamen idr. Med temi besedili sta tudi drami Na koncu poti in Irkutska zgodba, s katerima je GSC doseglo velik uspeh na zveznem festivalu gledaliških amaterjev na Hvaru.
Širši razgled po gledališki umetnosti so amaterskim gledališkim ustvarjalcem od leta 1958 dalje omogočale tudi izdaje Knjižnice Mestnega gledališča Ljubljanskega (npr.: Živa slovenščina, Slovenski dramski leksikon, Pota slovenskega gledališča, Umetniško pripovedovanje, Mali gledališki imenik idr.).
V vseh obdobjih trboveljske gledališke dejavnosti zasledimo različne oblike strokovnega izpopolnjevanja amaterskih ustvarjalcev – režiserjev in igralcev. Namenjeno je bilo tudi izboru kakovostnih gledaliških besedil in še bolj njihovemu kakovostnemu uprizarjanju.
Pomemben vpliv na spreminjanje kakovosti delovanja gledaliških skupin so imeli strokovni seminarji in repertoarni posveti za amaterske režiserje na ravni okrajev in republike. Kasneje tudi igralski tečaji. Za okraj Ljubljana-okolica je bil leta 1957 tudi v Trbovljah. Udeležili so se ga Rudolf Tratar, Franci Rajšek, Jelo Potočan in še kdo.