Dramski odsek podružnice delavskega telovadnega in kulturnega društva Svoboda, ki je bila ustanovljena v Trbovljah 5. januarja 1919, je že 15. februarja 1919 v Fortejevi dvorani uprizoril Kristanovo igro Zvestoba.
Temelje delavskemu odru so postavili: Ivan Tržan, Tine Korimšek, Ivan Pavšek, Ivan Deželak, Milan Polovič, Julij Majdič, Lojzka Lindič, Leopold Burkelc, Miha Krofl, Ana Vidic, Hilda Zak, Miču Zak, Minka Rinaldo in Venček Rinaldo.
Društveni odseki so bili zelo dejavni, vendar so se spopadali s pomanjkanjem prostorov. Zato si je podružnica Svobode močno prizadevala za prizidek dvorane k leta 1910 zgrajenem Delavskem domu (v njem so bili trgovina – konzum, gostilna in prostor za organizacijsko dejavnost). Po pogajanjih s Stavbno, konzumno in gostilniško zadrugo je dosegla, da je bila v decembru 1920 dvorana z odrom pod streho.
V tem, ko so gradili dvorano, je dramski odsek pridno delal. Po Zvestobi je dal na oder še igre Mlinar in njegova hči, Divji lovec, Trije ptički, V medenih dneh, Pod vaškim znamenjem, Ulica št. 15, Dva Pavla, Sovražnik žensk, Kralj Herold in Bucek v strahu.
4. decembra leta 1920 je dramski odsek trboveljske Svobode v novi dvorani dvignil svoj odrski zastor in uprizoril dve enodejanki: Napoleonov samovar in Idealna tašča. 31. decembra so slednjo ponovili in hkrati uprizorili še enodejanko Vse naše.
Dvorana je bila večnamenska: za gledališke predstave, kulturno-prosvetne večere, predavanja, zborovanja, za vadbo telovadnega odseka, za plesno šolo idr., od leta 1938 še za kino gledališče. V dvorani je bilo 266 sedežev, na galeriji (ob strani in zadaj) pa 47. Na galeriji so bila še stojišča.
Primerno velik oder je bil za takratne čase dobro opremljen (stropna dvigala, vodila za zavese, raznovrstni usmerjevalni reflektorji). Odtlej se je v njej odvijala večina kulturno prosvetnega dela v tem delu Trbovelj.
9. januarja 1921 je dramski odsek Svobode v tej dvorani uprizoril igro F. K. Meška Mati. S tem datumom se je začelo redno in organizirano delo dramske sekcije Svobode. Ta dogodek si je gledališče Svobode Center izbralo za svoj rojstni dan.
Dramski odsek Svobode je bil izmed vseh društvenih odsekov najdejavnejši. Od ustanovitve leta 1919 pa do okupacije je uprizoril 121 gledaliških besedil, od tega za mladino 20. Predstav je bilo nad 330 in obiskalo jih je več tisoč ljudi. Dobro so bile obiskane tudi v času najhujše gospodarske krize, ko je bila med rudarji velika brezposelnost.
Najbolj obiskane so bile igre: Hlapec Jernej in njegova pravica, Oče, Na Trški gori, Protekcija, Legionarji, On in njegova sestra, Dobri vojak Švejk poseže v svetovno vojno, Deseti brat, Divji lovec, Poslednji mož, Moč uniforme, Bratje sv. Bernarda, Magda, Rokovnjači, Živa pokopana, Domen, Cigani.
Režiserji delavskega odra so bili: Karl Vidic, Franc Novak, Karl Režun, Polde Majdič, Tine Korimšek, Ivan Pavšek, Ivan Logar (leta 1929 se je v Ljubljani udeležil režiserskega in igralskega tečaja), Milan Polovič, Ivan Tržan, Tone Sajevic, Jože Tanc in Pavle Kovač. Tine Korimšek, dolgoletni tajnik podružnice Svobode, in Tone Sajevic sta bila tudi avtorja mladinskih iger in pesmi.
V zgodovini delavskega odra v Trbovljah bo prav gotovo vedno blestelo ime Poldeta Majdiča. Ni bil samo režiser, temveč tudi zelo dober igralec, ki je na odru nastopil 175-krat. Ob njegovem 150. nastopu, 17. marca 1935, mu je podružnica Svobode podelila diplomo v znak priznanja za njegovo požrtvovalno delo in trud za razvoj delavske odrske besede.
Igralci po številu nastopov:[1]
– več kot 150: Polde Majdič
[1] Spisek vseh igralcev je v F. Delak: Delavski oder na Slovenskem, str. 142 in 143. Število odigranih vlog ni znano.